Ste že kdaj dobili darilo, ki je bilo res lepo zavito, a ste ga že po treh dneh pozabili v predalu?
Zdaj pa pomislite na trenutek, ko vam je nekdo rekel nekaj tako iskrenega, da ste si to zapomnili še leta kasneje.
Ja, o tem govorimo.
Besede so čudna reč.
Lahko so kratke, lahkotne, včasih celo zvenijo mimogrede – a ko so prave, zadenejo kot puščica v tarčo. In kar je najbolj zanimivo – njihova vrednost je neprecenljiva.
Z iskreno pohvalo, toplim stavkom ali premišljenim govorom lahko človeku podariš nekaj, kar ne izgine.
Materialna darila imajo rok trajanja – rože ovenijo v tednu dni, čokolade ponavadi izginejo že prvi večer, puloverji gredo iz mode v roku enega leta.
In če smo res odkriti – včasih z darilom nehote podarimo tudi obveznost. Recimo lončnica. Na videz simpatična gesta, zelena, živa, “naj ti krasi stanovanje!” V resnici pa drobna zelena pošast, ki zahteva zalivanje vsakih nekaj dni, obračanje proti soncu, pogovarjanje (če verjamete v to), in potem pride trenutek, ko se začne sušiti. Nerodna situacija. Stran je ne upate vreči, ker je bilo darilo. Zato jo selite po stanovanju, upajoč, da si bo čudežno opomogla.
Enako velja za kakšne druge darove – vstopnice za dogodek, na katerega morate zdaj res iti, četudi ste bil v mislih že na kavču s serijo. Ali pa naprava za doma narejen sladoled, ki obljublja veselje, konča pa v omari poleg tistega aparata za fondi, ki ste ga dobil pred tremi leti.
Darila so super – le včasih bi bilo lepo, če bi prišla brez navodil, roka uporabe in nežne pasivne agresije.
Besede tega ne počnejo. Ne potrebujejo vode, na njih se ne nabira prah, ne začnejo veneti, če jih ne uporabiš pravilno.
Iskrene besede? Te ostanejo. V spominu, v srcu, v nekem notranjem albumu trenutkov, ki jih človek prelista takrat, ko potrebuje točno to – opomnik, da je vreden, viden in slišan.
Ni treba, da znate citirati Cankarja. Dovolj je, da ste iskreni. “Ponosen sem nate.” “Vem, koliko truda si vložil.” “Z mano je lepše, ker si ti tu.” Preprosto, ampak močno.
In roko na srce, redkokdo se čez leta spomni, kaj je dobil za 27. rojstni dan. A še kako se spomnimo, kdo je rekel tisti stavek, zaradi katerega smo se prvič po dolgem času nasmejali.
